V okviru Erasmus+ projekta “COLINC – Collaborating for inclusion” bo potekal seminar v angleškem jeziku, na povezavi https://minedu-primary.webex.com/meet/mkordistou
Dobrodošli, da se pridružite. Predhodne prijave niso potrebne. Samo pridružite se v četrtek 4.11. ob 15h. Seminarja se bodo udeležili partnerji iz Portugalske, Italije, Grčije in Hrvaške.
Tudi letos smo se odločili, da obeležimo ERASMUS dneve. Namen aktivnosti ERASMUS dni je predvsem širiti pozitivne učinke programa Erasmus+ in ozavestiti pomen mednarodne mobilnosti, mednarodnega sodelovanja in znanja, s katerim izboljšujemo kakovost izobraževanja. In vse to nam je v ERASMUS dnevih v našem vrtcu tudi uspelo.
Tema letošnjih E+ dni je bila vključevanje in raznolikost, digitalna transformacija, okoljevarstvo in boj proti podnebnim spremembam, participacija v družbi. V našem vrtcu skozi vso šolsko leto spoznavamo pomen gozda in otroke seznanjamo z njegovimi dobrinami.
Odločili smo se za temo RAZISKUJMO GOZD. Z našo temo smo se pričeli ukvarjati že takoj v začetku tedna. Naša ciljna dejavnost je bila igra in druženje otrok v gozdu. Druženje in povezovanje otrok v gozdu in naši gozdni igralnici nam je z različnimi dejavnostmi uspelo.
Z vzgojiteljicami smo oblikovale dejavnosti, povezane s škratom v gozdni igralnici, ki so potekale skozi ves teden. Tako so v starejših skupinah preko zgodbe lutk Mihca in Nežike in njune zgodbice spoznali škrate. Poslušali so zgodbo o tem, kaj se jima je zgodilo v gozdu, ko sta nabirala gozdne jagode. V gozdu sta spoznala nagajive škrate in z njimi postala prijatelja. V dogajanje je vključenih veliko pesmic, katere so otrokom že bile znane. Najbolj sta jih pritegnili pesmici MARKO SKAČE (slovenska ljudska ) in KO SI SREČEN. Otroci so se z lutkami tudi poigrali in odigrali prizore iz zgodbe. Presenetil jih je poštar v vrtcu, ki je prinesel pismo v mavrični kuverti. Pismo je napisal gozdni škrat, ki se mu je zgodila huda nesreča. Gozdni delavci so požagali drevo, ki je stalo v naši gozdni igralnici. V tem požaganem drevesu je gozdni škrat imel svoj dom. Zelo se je prestrašil in zbežal v notranjost gozda ter se izgubil. Otroke smo motivirali k razmišljanju o tem, kako lahko pomagamo škratu, kaj lahko naredimo… Otroci so bili zelo domiselni in so predlagali, da bi lahko šli v gozd in mu zapeli pesmico, ga poiskali in ga odnesli v gozdno igralnico ter mu naredili nov dom. In prav vse to je pisalo v zaključku pisma, ki nam ga je poslal škrat. Otroke je prosil naj ga poiščejo in odnesejo v gozdno igralnico ter mu naredijo novo domovanje. Otroci so razmišljali še dalje, kako bi mu lahko izdelali dom. Povedali so, da z vejami, palicami, listki, mahom, lubjem… Vsak izmed otrok je naredil tudi svoj načrt za škratov dom. Načrt so narisali z lesenimi barvicami. Otroci so bili pri izdelavi načrtov zelo ustvarjalni. Dogovorili se smo, da bodo otroci naslednji dan odšli v gozd in poiskali ustrezen prostor za škratovo domovanje.
Najprej so si pripravili vse potrebno za gradnjo škratovega doma, tudi orodje, in se napotili na delo v gozd. Otroci so z navdušenjem sodelovali pri iskanju primernega prostora za izdelavo bivaka in ko so ga s skupnimi močmi našli, se je pričela gradnja. Otroci so prinašali veje, palice, listje, lubje in praprot, vzgojiteljice pa smo pomagale pri konstrukciji iz vej in tako je nastal čudovit nov dom za našega škrata.
Iz lubja so mu sestavili tudi posteljico. Otroci so komaj pričakali dan, ko so se odpravili na lov za izginulim škratom. Pripravili smo orientacijski pohod. Do izgubljenega škrata v gozdu so jih vodila pisma, ki jih je nastavila ptička – škratova zelo dobra prijateljica. Pisma so bila nastavljena po celi poti do gozdne igralnice in novega škratovega domovanja. V vsakem pismu je otroke čakala naloga. Tako so se lahko razgibali in potelovadili, ko so se vključevali na cesto, so zapeli pesmico MOJ RDEČI AVTO, visoko dvigovali noge zaradi mokre in visoke trave na travniku, pred gozdom poiskali ključ za vstop v gozd, opazovali krošnje dreves, kjer je škrat izgubil kapico, nabirali so listke za škratov dom … Končno so prispeli do področja, kjer bi se naj izgubil škrat. Kar nekaj časa so ga iskali in nato ga je deček zagledal. Otroci so bili presrečni, da so ga našli. Pričakovali so, da bo škrat živ. Vendar jim je škrat že v naslednjem pismu razložil, da vedno, ko zagleda ljudi postane kot kip. Že naslednji trenutek, ko ljudje odidejo, pa spet oživi. Otroci so bili z razlago zadovoljni in so ga s pesmico ENKRAT JE BIL EN ŠKRAT pospremili do njegovega novega doma. Položili so ga na posteljo in zapeli pesem KO SI SREČEN.
V eni izmed skupin so škrata poskušali privabiti z jesensko čarovnijo, pri kateri so uporabili jesenske barve, z njimi poslikali pol lista in ga odtisnili še na drugo polovico. Kasneje so te čarobne barve izrezali v obliki drevesnih listov in si izdelali jesensko dekoracijo. V gozdu so nabirali naravne materiale: mah, praprot, lubje, kamenčke, storže, listje, vejice. Vse to smo dali v škratovo škatlo in se z njo igrali igro tipanja. Vsak otrok je dal roko v škatlo, prijel en predmet in preden ga je vzel iz škatle, je ugibal, kaj drži. Čez nekaj dni ja škrat res prišel na obisk. Zapeli smo mu pesem Enkrat je bil en majhen škrat, on pa je vsakemu otroku nekaj povedal na uho. Otroci, ki so zelo pozorno poslušali, so ga čisto zares slišali. Vsi skupaj smo ga odnesli pred vhod, saj je želel nazaj v svojo gozdno hiško, ki smo jo izdelali zanj.
Mlajši otroci so škrata spoznali, ko jih je obiskal v vrtcu, listali so slikanice o škratih in prisluhnili pripovedovanju zgodbe o škratih. Ker so ga še želeli videti, smo se odpravili v gozd, da ga poiščemo. Z nalogami kot so prepevanje pesmi o živalih, ki so jih srečali na poti, opazovanjem dreves in naštevanjem delov drevesa, gibanjem s posnemanjem drevesa, nabiranjem listkov, so se igrivo približevali škratovemu domovanju v gozdu. Tudi najmlajši, z vozičkom. Po poti so našli tudi škratovo kapico in nogavičke, ki jih je izgubil, in jih nesli v njegov dom. Opazovali so bivališče, ki so ga za škrata pripravili starejši otroci, pozdravili škrata, ki so ga lahko tudi pobožali ter mu skupaj z vsemi otroki iz vrtca zapeli pesem Enkrat je bil en majhen škrat (Lenčka Kuper).
TEDEN KULTURNE DEDIŠČINE IN TEDEN OTROKA
V skupini Oblački smo v zadnjem tednu septembra poslušali pripovedovano pravljico Lonček kuhaj. Pravljica je otroke popeljala v svet »nekoč«. Želeli so si narediti tudi svojo sladko mlečno kašo, ki bi je bilo povsod veliko in bi tekla tudi iz vrtca. Naredili smo to kašo, le da je bila malo drugačna – iz papirnatih brisačk, ni bila užitna, bila pa je dobra za našo dekoracijo igralnice.
V tednu kulturne dediščine smo ličkali in luščili koruzo, trebili buče, ter se naučili rajalni igri Abrahama sedem sinov in Slepa miš.
Otroke so dejavnosti tako pritegnile, da smo jih izvajali tudi v tednu otroka. Spoznali so piščalke, na katere so igrali otroci nekoč, ko so bosonogi tekali za živalmi po travnikih, ter jih primerjali z piščalkami, ki jih imajo na voljo danes. Z vsemi piščalkami smo se igrali glasbeno-didaktično igro.
Na poljih v naših že od nekdaj rasteta pšenica in koruza, ki ju zmeljemo v moko in iz nje že leta pečejo dober kruh, zato smo ga naredili tudi mi. Bil je najboljši!
Dneve smo si kot vedno popestrili z igro v gozdu.
Fotografija in zapis: Manuela Bezjak Leben
TEDEN OTROKA OD 4.10. – 8.10.2021
SKUPINA MEHURČKI – STAROST OTROK 4 IN 5 LET
VZGOJITELJICA: MARTINA ŠOŠTARIČ
Letošnja tema Tedna otroka, ki se je pričel 4. oktobra 2021 in je trajal cel teden, je bila »Razigran uživaj dan!« Namen tedna je bil poudariti pomen igrivosti, sproščenosti in druženja.
V skupini Mehurčkov smo vsak dan izvajali različne dejavnosti in na ta način preko igre razvijali domišljijo, krepili telo in se sproščeno družili.
Veliko časa smo preživeli zunaj v naravi, v gozdu in na travniku. Igrali smo se z milnimi mehurčki in ugotavljali lastnosti, ki lahko omogočijo gibanje po zraku, doživljali gozd v vsej svoji naravni danosti in se pogovarjali o svojih zaznavah, iskali in nabirali kostanj in se kasneje z njim posladkali.
Ker pa je Teden otroka potekal istočasno kot izvajanje TKD projekta, smo se tudi odpravili na daljši pohod do stare »cimprane« hiše pri Larinem stolpu in na ta način spoznavali domači kraj in se seznanjali s tem, kako so ljudje in delovali v prejšnjih časih.
Za otroke sem tudi pripravila prav prijetno presenečenje. Povabila sem jih na gledališki oder in otroci so bili zelo navdušeni, še posebej, ko smo si prižgali gledališke luči in se sprehodili za zaveso. Kot pa se spodobi za gledališki oder, so otroci imeli možnost tudi nastopati in se igrati igre.
Teden otroka smo tako posvetili igri in igrivosti ter prijetnemu druženju in to so vrednote, ki niso samo pomembne v tednu otroka, ampak skozi celo šolsko leto.
V gozdu: iskanje in nabiranje kostanja. Uhhh, in našli smo še nekaj, kar ne sodi v gozd.
Igramo se na travniku.
Igra na odru: igramo se Gnilo jajce.
Foto: Martina Šoštarič
TEDEN OTROKA
Teden otroka je letos potekal pod geslom: RAZIGRAN UŽIVAJ DAN! V skupini »Sončki« smo se odločili in povabili v skupino žoge različnih velikosti, ki so otroke v svoji razigranosti napeljale k igrivosti, sproščenosti in druženju. Z njimi smo se igrali na igrišču, kjer smo se najprej ogreli s tekom. Z žogami smo se igrali tudi v igralnici. Na igrišču smo zraven prepevali pesem z naslovom »Rdeča žoga« avtorja J. Bitenc, v igralnici pa pesem z naslovom »Žogica« avtorice M. Voglar. Žoge so otroci brcali, metali, nosili, prinašali v vrečo, pospravljali v škatlo, jih kotalili, opazovali, imenovali smo tudi barve žog, … Spoznali smo, da igra krepi telo in nas povezuje!
Fotografija in zapis: Blanka Pavlović
POROČILO TEDEN OTROKA ZVEZDICE 1-2 leti
Tema tedna otroka v šolskem letu 2021/2022 je bila Razigran uživaj dan! Tako so otroci ob raziskovanju igralnice in igrač v njej ob lastni izbiri igrač za igro ob vzgojiteljici, pridobivali občutek varnosti in doživljali veselje in ugodje. V tednu otroka smo se prvič odpravili v gozd. Otroci so opazovali, tipali in vonjali drevesa, veje, palice, liste, storže, jih prelagali, podajali vzgojiteljici. Hoja po neravnem terenu je bila za otroke nov in velik izziv. Otroci, ki še ne hodijo, so sede »raziskovali« gozd.
Zapisala: Silva Mori
Foto: Silva Mori, Tamara Kosi
TEDEN OTROKA 2021
Teden otroka je to leto trajal od 4. 10. do 9. 10. 2021.
Osrednja tema letošnjega Teden otroka® je bila RAZIGRAN UŽIVAJ DAN ! Tema je kot protiutež posledicam epidemije COVID-19, kjer se je želelo poudariti pomen igrivosti, sproščenosti in druženja.
V skupini MAVRICA smo spoznali in se pogovarjali ob poslanici v obliki stripa, ki ga je za teden otroka pripravil Boštjan Gorenc – Pižama, ilustriral pa jo je Jaka Vukotič.
Ključna sporočila poslanice so:
Tudi v naši skupini veliko časa predvsem zaradi posledic epidemije podaljšujemo čas za igro, ker je med prosto igro otrokom omogočena interakcija med, uživajo v družbi vrstnikov, veliko imamo dejavnosti na prostem, se igramo zunaj in v gozdu.
V tem tednu otroka pa smo vsemu temu dodali veliko skupinskih dejavnosti, ki povezujejo otroke med seboj. Tako smo skoraj vsak dan spoznali nov bans ali socialno igro. Predvsem pa smo izhajali iz potreb in želj otrok.
POROČILO TEDEN KULTURNE DEDIŠČINE
V skupini MAVRICA smo sodelovali v TEDNU KULTURNE DEDIŠČINE, ki je trajal OD 25. 9. DO 9. 10. 2021. Tema letošnjega TKD je bila DOBER TEK! Namen sodelovanja je bil, da otroke seznanimo z prehranjevanjem naših prednikov, navadah prehranjevanja, pridelavo in predelavo živil, starimi posodami…
Kot izhodišče in motivacija za pogovore in dejavnosti smo spoznali češko pravljico LONČEK KUHAJ! Pravljica je bila otrokom zelo zanimiva. V njej smo se srečali z različnimi otrokom neznanimi besedami, ki smo si jih razložili (beráč _zelo reven človek; obèd – kosilo; vdóva –žena, katere mož je umrl; bájta –majhna, preprosta hiša, suhljád – suho, odpadlo vejevje; káša – jed iz oluščenega prosa; ízba – soba, navadno manjša).
Pravljico smo si ogledali tudi kot animirano risanko v angleščini. Otrokom je bila pravljica zelo všeč in so povedali, da bi si tudi oni želeli čarobni lonček.
Sledile so različne dejavnosti povezane z zgodbico. Otroci so ilustrirali čarobni lonček, preko različnih nalog so reševali labirint kako deklica pride do lonca, ugotavljali so zaporedja dogodkov v pravljici, risali vzorce na posodo, izdelali so si naprstne lutke in odigrali prizore iz pravljice.
Ogledali smo si kratek film o lončarskih izdelkih, kjer smo izvedeli kje dobimo glino in kako iz gline naredimo lončeno posodo. Vsak izmed otrok si je lončeno posodo naredil tudi sam.
Skupaj s skupino MEHURČKI smo se odpravili do stare cimprače, kjer so otroci spoznali kako so ljudje živeli nekoč. Otroke je predvsem presenetila mjhnost hišice in opremljenost le te. Lastnik stare cimprače g. Lenart Hanželič nam je povedal zgodovino stare hiške in nam razkazal notranjost. Tam smo lahko videli tudi delček kuhinje in nekaj starih posod, ki so jih uporabljali nekoč.
K sodelovanju smo povabili tudi starše otrok in jih prosili, da nam prinesejo čim več starih receptov, zapisov kako so se prehranjevali nekoč. Ker se nam je tema zdela zelo zanimiva bomo z njo nadaljevali skozi celo šolsko leto in tako počasi spoznavali zgdovino prehrane naših prednikov. S temo bomo nadaljevali v projektu PISKER, KUHAJ!
Fotografija in zapis: Andreja Žnidarič
TEDEN KULTURNE DEDIŠČINE IN TEDEN OTROKA
V skupini Oblački smo v zadnjem tednu septembra poslušali pripovedovano pravljico Lonček kuhaj. Pravljica je otroke popeljala v svet »nekoč«. Želeli so si narediti tudi svojo sladko mlečno kašo, ki bi je bilo povsod veliko in bi tekla tudi iz vrtca. Naredili smo to kašo, le da je bila malo drugačna – iz papirnatih brisačk, ni bila užitna, bila pa je dobra za našo dekoracijo igralnice.
V tednu kulturne dediščine smo ličkali in luščili koruzo, trebili buče, ter se naučili rajalni igri Abrahama sedem sinov in Slepa miš.
Otroke so dejavnosti tako pritegnile, da smo jih izvajali tudi v tednu otroka. Spoznali so piščalke, na katere so igrali otroci nekoč, ko so bosonogi tekali za živalmi po travnikih, ter jih primerjali z piščalkami, ki jih imajo na voljo danes. Z vsemi piščalkami smo se igrali glasbeno-didaktično igro.
Na poljih v naših že od nekdaj rasteta pšenica in koruza, ki ju zmeljemo v moko in iz nje že leta pečejo dober kruh, zato smo ga naredili tudi mi. Bil je najboljši!
Dneve smo si kot vedno popestrili z igro v gozdu.
Zapisala: Manuela Bezjak Leben
Fotografije: Manuela Bezjak Leben
TEDEN KULTURNE DEDIŠČINE
V Tednu kulturne dediščine med 25. 9. 2021 in 9. 10. 2021 so otroci iz skupine »Sončki« spoznali češko ljudsko pravljico »Lonček kuhaj«. Ob nalepljenih slikah pravljice na steno so komentirali videno. Ker so se v mesecu septembru seznanjali s plodovi različnih dreves in grmov – sadjem in zelenjavo, smo projekt povezali na že znano vsebino. S prsti in prstnimi barvami so otroci tiskali iz papirja izrezana jabolka. Lonček ni skuhal, ampak nam je spekel jabolka. Otroci so jabolka zavili v folijo in jih pripravili za peko. Pečena jabolka so z užitkom pojedli. Prepevali smo ljudske pesmi, otroci pa so zraven igrali na orehove lupinice. Ogledali smo si bližnji sadovnjak.
V okviru projekta smo imeli tudi srečanje s starši. Otroci so spoznali kmečke običaje ter stari način pridobivanja nepogrešljivega izdelka v prehrani – bučnega olja. Skupaj s starši smo ličkali in luščili koruzo in odstranjevali bučna semena iz buč. Otroci so uživali v presipavanju in nalaganju koruze z lopatkami v kantice in posodice ter v vožnji v samokolnicah. Vsi skupaj smo se na koncu pogostili s praženimi bučnimi semeni in namazanim kruhom s skutnim namazom z bučnimi semeni.
Zapisala: Blanka Pavlović
Fotografije: Blanka Pavlović
